Istoriя

Krome neveroяtnogo Sokograda, odnogo iz samыh izvestnыh arheologičeskih pamяtnikov, region Sokobani izobiluet istoričeskimi i personalьnыmi pamяtnikami, nekotorыe iz nih neveroяtno vpečatlяющi.

Samыe drevnie sledы čelovečeskih poseleniй na prostorah regiona datirovanы neolitom (ostanki gončarni iz Ozrenskoй peщerы). Ko vremeni pravleniя carя Юstiniana otnosяtsя starыe goroda-kreposti, kotorыe nahodilisь v sostave srednevekovoй deržavы – Sokograd, Vrmdžanskaя krepostь i Bovan, vse oni bыli razorenы k 1413 godu. Sokobanя kak voennaя krepostь i poselenie vpervыe upominaetsя v biografii despota Stefana Lazareviča, avtor kotoroй – Konstantin Filozof. Tureckiй putešestvennik, Эvliя Čelebiя, opisыvaя tureckuю kupalьnю-hamam, eщe v 1663 godu odnim iz pervыh upomяnul lečebnыe svoйstva sokobanьskih vod. Эtu kupalьnю posle osvoboždeniя ot tureckogo našestviя v 1834 godu obnovil i dostroil knяzь Miloš Obrenovič. Knяzь takže poslal probniki vodы iz istočnikov na issledovaniя v Venu, i naznačil Leopolьda Эrliha pervыm vračom sanatoriя.

V 1808 godu Haйduk Velьko v Pervom Serbskom vosstanii osvobodil Sokobanю ot turkov i nazval ee svoeй Baniceй. Vo vtoroй polovine XIX – načale XX veka, i do Vtoroй Mirovoй voйnы Sokobanя stanovitsя izlюblennыm mestom otdыha znamenitыh učenыh, pisateleй, hudožnikov i bogemы: Ivo Andrič, Branislav Nušič, Isidora Sekulič, Stevan Sremac, Йovan Cviйič, Meša Selimovič i mnogie drugie provodili zdesь svoi kanikulы.

8 (21)iюnя 1837 goda (po staromu i novomu stilю) iz kancelяrii knяza Miloša v Kraguevce napisano napravlenie dlя zastavnika Lazareviča, kotorogo posыlali v Banю dlя kupaniя v teploй mineralьnoй vode. Data podpisaniя эtogo dokumenta (vaučera) poslužila načalu otsčeta razvitiя ozdorovitelьnogo turizma v Serbii.