Istoriя

Spored Sokograd, koйto e naй-izvestniяt arheologičeski obekt, obщina Sokobanя bogata e sъs zabeležitelnosti i istoričeski pametnici, ot koito nяkoi izgleždat dosta vpečatlяvaщo. Naй-starite sledi ot čoveški mestoobitaniя datirat ot perioda na neolita (ostanki ot glineni sъdove namereni v peщerata na Ozren). Ot vremeto na imperator Юstinian datirat  starite zamъci-kreposti, koito sa bili čast ot srъbskata srednovekovna dъržava (grad Sokograd, Vrmdžansko i Bovan) do 1413 godina kogato sa bili uniщoženi.

Sokobanя kato voenno ukreplenie za pъrvi pъt e spomenato v biografiяta na despot Stefan Lazarevič koяto napisaKonstantin Filosof. Turski pъtešestvenik, Evliя Čelebi, koйto opisva turskata banя, dori i v 1663 godina, i za pъrv pъt spomena i lečebnite svoйstva na vodata Sokobanя. Tazi banя sled osvoboždenieto  ot turcite prez 1834. Godinav be obnovena i razširena ot knяz Miloš Obrenovič. Knяza sъщo izprati probi za analiz na vodata v džakuzito vъv Viena i opredelя pъrviя spa lekarя Leopold Erlih.

Prez 1808.godina Haйdut Velko v pъrvoto srъbsko vъstanie sreщu turcite osvobodi Sokobanя i nariče я  negovata banя. Prez vtorata polovina na XIX i načaloto na XX vek po vremeto na Vtorata svetovna voйna, Sokobanя stana domakin na izvestni učeni, pisateli, artisti i bohemi: Ivo Andrič, Branislav Nušič, Isidora Sekulič, Stefan Sremac, Йovan Cviйič, Meša Selimovič ….

Na 8-mi юni, 1837 g. (spored Юlianskiя kalendar) ot ofisa na Knяz Miloš v Kraguevac, be napisano pismeno sezirane na zapovednika Lazarevič, koйto be izpraten v Banя za polzvane na topla voda. Tova prepraщane (vaučer) se servira, za da ste v Sokobanя započne razrabotvaneto na turističeski smetki za zdraveto ot 21. юni (po novia kalendar).